Poklon Zofki Kveder: film Geni mojih otrok
V četrtek, 14. maja 2026, bomo v prostorih EPICentra (Interpretacijski center EPIC) v Novi Gorici posvetili večer filmu in ženskim ustvarjalnim genealogijam. Program se bo začel z dokumentarnim filmom Geni mojih otrok (Geni moje djece) hrvaške fotografinje in režiserke Vladimire Spindler, prapravnukinje Zofke Kveder. Film skozi intimno in vizualno bogato pripoved povezuje štiri generacije ustvarjalnih žensk v avtoričini družini.
Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko, v katerem se bosta z dr. Katjo Mihurko, eno najvidnejših poznavalk življenja in dela Zofke Kveder, poglobili v dediščino in povezave med preteklostjo in sedanjostjo, v okviru obeleževanja leta Zofke Kveder.
Dogodek pripravljata EPIC in Kinoatelje.
Geni mojih otrok (Geni moje djece)
Zagreb film, 2024, 54 minut
Ženske v družini avtorice filma se že štiri generacije ukvarjajo z umetnostjo. Poleg talenta jih povezuje še nekaj: v odnosih z moškimi se jim vztrajno ponavljajo podobni vzorci. Geni mojih otrok je zato zgodba o ženskah, ki so zaznamovale kulturo, hkrati pa iskreno pokaže, kako zahtevna in zapletena je lahko pot do emancipacije – ne glede na čas, v katerem živijo.
Zofka Kveder (1878–1926) je bila ena najprodornejših in najdrznejših avtoric slovenske ter srednjeevropske književnosti. Ni bila le pisateljica, temveč vsestranska kulturna sila – dramatičarka, novinarka, urednica in prevajalka – predvsem pa pionirka, ki je med prvimi jasno in glasno spregovorila o ženskah ter jim v literaturi dala prostor, ki ga prej skoraj niso imele. Njena dela, od Misterija žene do romana Njeno življenje, prinašajo močne in raznolike ženske like ter odpirajo družbena vprašanja svojega časa. Obenem je presegala meje: objavljala je po Evropi, njene drame so uprizarjali v več mestih, kot urednica pa je spodbujala nove glasove in soustvarjala živahen kulturni prostor, ki ga je pomembno zaznamovala.
Vladimira Spindler je profesionalna fotografinja, rojena leta 1976 v Zagrebu. Fotografirala je za številne revije, kot so Gloria, Elle, Playboy, Cosmopolitan, bila je uradna fotografinja Dramskega gledališča Gavella, občasno pa je sodelovala tudi z drugimi gledališči. Svoja dela je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Z dokumentarnim filmom se je začela ukvarjati leta 2017. V njeni filmografiji so filmi: Čez rob, Mama, zakaj jočeš (nagrada na filmskem festivalu Green Montenegro 2017), Prijateljstvo s trikotnikom in Mlada redovnica.
Dr. Katja Mihurko je predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici ter tudi vodja programskega odbora spominskega leta pri Mestu žensk.