Mojstrski tečaj Gregorja Božiča v Spilimbergu
Filmski festival Le Giornate della Luce (Dnevi svetlobe) iz Spilimberga nadaljuje svojo programsko usmeritev, ki v središče postavlja direktorje fotografije kot ključne soavtorje filmskega jezika. Letos bo potekal med 6. in 14. junijem.
Programu se z mojstrskim tečajem vnovič pridružuje čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki s povezovanjem slovenskega in italijanskega filmskega prostora krepi dialog o filmski fotografiji, podobi in avtorstvu v sodobnem filmu. 
V Spilimbergu bo 14. junija 2026 mojstrski tečaj vodil slovenski režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Študiral je filmsko režijo in fotografijo na AGRFT v Ljubljani ter na DFFB v Berlinu, izpopolnjeval pa se je tudi na področju sodobnih vizualnih umetnosti na Le Fresnoy v Tourcoing. Njegovo delo se umešča v polje, kjer se film prepleta z opazovanjem krajine, spomina in materialnosti sveta, pri čemer podoba ni zgolj reprezentacija, temveč sled časa.
Njegova dela so bila predstavljena na številnih mednarodnih festivalih, med njimi Cannes, Toronto, Locarno, Rotterdam, Marseille, Camerimage, Goa, Tallinn, New York in Shanghai. Božič je tudi med letošnjimi prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki jo je prejel za tri filmske projekte, pri katerih je uresničeval svoj edinstveni in pretanjeni umetniški pogled. Kot režiser, direktor fotografije, soscenarist in somontažer je ustvaril kratki film Navadna hruška, ki smo ga predstavili na festivalu Poklon viziji in Letnem kinu Silvana Furlana v Novi Gorici. Kot direktor fotografije je med drugim soustvaril filme Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića, Fiume o morte! Igorja Bezinovića in Playing Men Matjaža Ivanišina. Ob filmskem ustvarjanju se ukvarja tudi z raziskovanjem starih sort sadja, lotil se je tudi projekta lastnega sadovnjaka kot genske banke na čezmejnem območju Italije in Slovenije.
Njegov mojstrski tečaj v Spilimbergu tako ne predstavlja le predstavitve avtorja, temveč razpiranje njegovega celostnega pristopa k filmu kot načinu gledanja sveta – med podobo, pokrajino in spominom, ki se v filmski svetlobi neprestano znova zapisujejo.