Letni kino Lukatelce
Domačija pri Lukatelu, Volče 123, pri Tolminu
Potujoči Kino Soča / Isonzo Cinema Itinerante, zelenomodri prinašalec kakovostnih filmskih doživetij, nadaljuje pot ob smaragdni reki. Do konca poletja bo s filmskimi projekcijami in pogovori z avtorskimi ekipami razsvetljeval poletne noči in prinašal magijo kina pod zvezdami.
Konec avgusta kino zavije v Tolmin, natančneje v Volče, kjer se v nedeljo, 24. avgusta, pridružuje festivalu Lukatelce. Večer bo posvečen dvema nepozabnima ustvarjalcema – Ivanu Volariču Feu in Franciju Slaku. Poklon filmskemu in pesniškemu duhu, ki ga bo pospremila projekcija filma Najlepša jutra so zjutraj (Franci slak, 1990) bo zaključil koncert, ki bo filmsko izkušnjo razširil v noč. Dogodek pripravljajo festival Lukatelce, festival Sajeta in Kinoatelje.
FI(L)M – kratki eksperimentalni film
Leta 1979 je Marko Brecelj zapustil Buldožerje. Združil je moči s pesnikom Ivanom Volaričem Feom, s katerim sta potem, kot glasbeno performativni Duo Zlatni zubi prekrižarila Jugoslavijo po dolgem in po čez. Kot minimalistični pesniško- kantavtorski dvojec performerjev sta si kultni ugled med mladimi vzpostavila z nastopi po gimnazijah. Leta 1979 je nekaj od teh nastopov posnel Franci Slak, medtem ko je Hanna Preuss snemala zvok. Žal so zvočni posnetki zgoreli v požaru v studiu Tivoli, zato ostaja slikovni material Francija Slaka edini vizualni zapis teh performansov.
Posnetke nastopov hrani Filmski arhiv Slovenije, vendar je utopično predvidevati, da bodo v taki surovi obliki kadarkoli predstavljeni javnosti. Zaradi tega je FI(L)M poskus, da se poklonimo trem sicer pokojnim avtorjem, Franciju Slaku, Marku Breclju in Ivanu Volariču Feu, torej avtorjem, na katere dela je še kako živ spomin širše javnosti.
Material, ki ga je posnel Franci Slak s super 8-mm kamero že v sebi vsebuje zametke eksperimenta, določeni deli nastopov so sicer posneti dokumentarno, vendar so med njimi tudi deli posneti z mislijo montaže v kameri, s kratkimi kadri, nenavadnimi premiki kamere, presvetlitvami …
Skupaj s skupino glasbenikov, ki so na tak ali drugačen način sodelovali z Markom Brecljem oz. Ivanom Volaričem Feom oz. bili njuni sopotniki (Tomaž Grom, Samo Kutin, Andrej Fon) se podajamo v eksperimentalno raziskovanje. Na osnovi videnih posnetkov bo ustvarjena nova glasbena podlaga, po kateri bo montirana verzija filma. Vseskozi bo potekalo raziskovanje glasbe in slike, v živahnem dialogu med režiserjem in glasbeniki.
Režiser Boris Petkovič v projekt vstopa z osebno noto. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je kot študent tehnologije prometa v Portorožu skupaj z Markom Brecljem deloval v klubu MKC, razvilo se je prijateljstvo, ki je trajalo do Markove smrti. Franci Slak je na začetku filmske poti Borisa Petkoviča deloval kot njegov mentor, zadnja leta Francijevega življenja pa je stanoval pri njemu, ko je prihajal čez poletje iz Pariza delati v Slovenijo. Feota je spoznal že preko Marka Breclja, potem z njim posnel tudi epizodo filma Desperado tonic, in ostal v stiku z njim do konca njegovega življenja. Zato je njegov pristop tudi osebni poklon trem velikanom slovenske umetniške scene.
Potujoči Kino Soča - Isonzo Cinema, ki teče od leta 2024, vzpostavlja letne kinematografe na slikovitih lokacijah vzdolž meje, ob sodelovanju s ključnimi partnerji iz regije.
Dogodek je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence znotraj uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO. www.ita-slo.eu & www.euro-go.eu/spf