Letni kino Kanal ob Soči
Trg Kontrada, Pionirska ulica 8, Kanal ob Soči
Pod večernim nebom, ob Soči, kjer reka šepeta poezijo, vas čaka filmska izkušnja, ki jo nosi veter s platna.
Potujoči Kino Soča, zvest spremljevalec ob smaragdni reki, se 26. junija ponovno ustavlja v Kanalu ob Soči, na Trgu Kontrada. Letni kino Kontrada bo s filmom Desperado Tonic utripal v ritmu svetlobe in celuloida. Projekcija na 35mm traku nas bo popeljala v čas, ko je filmska slika še dihala z drobnimi praskami in mehkim šumom traku. Večer bo dodatno obogatil obisk režiserja in scenarista Borisa Petkovića, ki bo z gledalci delil zgodbe izza kamere. V sodelovanju Kinoateljeja, ŠKDT Nasmejanih, ZTKMŠ Kanal.
Večer bo obarvan s poklonom Ivanu Volariču - Feu, pesniku svobodnega duha, ki ima v filmu glavno vlogo kinooperaterja Štrockega. Film iz leta 2004 je tudi naslovljen po njegovi pesniški zbirki. Pod režijo so se podpisali Varja Močnik, Boris Petkovič, Hanna Slak in Zoran Živulović.
Desperado Tonic
Varja Močnik, Boris Petkovič, Hanna Slak, Zoran Živulović, 2004, 71 min
Štiri zgodbe iz življenja kinooperaterja Štrockega, ki so združene v en film:
V primorskem mestecu, na trgu, pripravlja filmsko projekcijo, televizijska ekipa pa snema dokumentarni film o tem dogodku. TV ekipa prihaja v konfliktne situacije z domačini, ki s svojimi vsakdanjimi opravili vstopajo v film. Štrocki je postavljen pred izziv, ki lahko snemanje pripelje h koncu.
Med projekcijo filma o junakih okupiranega mesta Štrockega v projekcijski sobici obišče Junakinja, skoraj resnična ljubezen njegovega življenja.
Na poti v Jordan kal se Štrocki izgubi v dolenjskih gozdovih, pa ne povsem po naključju. Ti mračni gozdovi so znani po fantomskih cestah in osamljenih kmetijah. Poti iz gozda ni, dokler se ne zdani. In vse kmetije niso tako osamljene ...
Štrocki ima grozljive probleme z vidom - slika pred očmi mu utripa kot projektor na mali brzini. Kljub temu se v deževni noči odpelje na letališče, kjer sreča nesmrtno bitje in kopijo te posebne projekcije.
Desperado Tonic je filmski omnibus štirih mladih slovenskih filmskih režiserjev.
Ob tej priložnosti je Boris Petkovič zapisal:
Desperado Tonic
Ideja za film Desperado Tonic se je porodila iz moje tedanje fascinacije nad boemskim življenjem in življenjem na poti, skupaj s skupino ustvarjalnih sodelavcev in sodelavk. Pred tem sem več let živel življenje uličnega gledališča: nastopal sem po krajih širom Slovenije, spal tam, kjer so mi ponudili prenočišče, občasno pa tudi v avtomobilu – v fordu karavanu, kjer sem zadnji del vozila preuredil v zasilno prenočišče.
Po različnih krajih sem iskal slikovita mesteca, kjer bi lahko projiciral svoj kratki film Naprej, ob tem pa snemal zgodbe ljudi, ki bi si film ogledali. Med predvidenimi lokacijami so bile projekcije na sredini reke Kolpe, kjer bi si film lahko ogledali tako s hrvaške kot slovenske strani, projekcija na pročeljih stavb v Ljubljani, ter projekcija na glavnem trgu v Kanalu ob Soči. Kanal me je očaral s svojo primorsko slikovitostjo, z živahnim trgom, skozi katerega poteka regionalna cesta, in s tradicijo skokov z mostu.
Zgodbo bom tukaj nekoliko skrajšal: ideja za dokumentarni film je padla v vodo, vendar je našla novo življenje v igranem omnibusu. V njem sem posnel svojo prvo zgodbo, scenarij pa sem napisal prav za Kanal ob Soči.
Leta 2000, v času evropskega prvenstva v nogometu, na katerem se je Slovenija prvič uvrstila na veliko tekmovanje, sem v desetih vročih poletnih dneh – ko se je asfalt pod stoli talil in smo za seboj puščali sledi kot pri ošpicah – posnel svoj prvi film z budžetom in profesionalno ekipo. V film sem vključil precej navdiha iz realnega življenja v Kanalu: skoke z mostu, zaprtje kinodvorane, vaške posebneže …
Ker smo za snemanje občasno zapirali cesto, smo bili deležni čustvenih izlivov voznikov v mimo vozečih avtomobilih. V bližnjem baru so prenašali tekme evropskega prvenstva, zato so igralci ob vsakem močnejšem vzkliku bežali iz kadra, da preverijo, ali je Slovenija zadela gol.
Zaključni prizor, ki se odvija ponoči v Kanalu ob Soči, ni prinesel polivanja z vodo z bližnjih oken, v njem pa se bodo morda prepoznali tudi gledalci filmske projekcije.
Potujoči Kino Soča - Isonzo Cinema, ki teče od leta 2024, vzpostavlja letne kinematografe na slikovitih lokacijah vzdolž meje, ob sodelovanju s ključnimi partnerji iz regije.
Dogodek je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence znotraj uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO. www.ita-slo.eu & www.euro-go.eu/spf