SLOITA

Čezmejni filmski festival Poklon viziji

datum: 16.10.2023

kategorija: novice

16.-22. oktober 2023

 

PV-novicnik kinoatelje

 

Približuje se 24. edicija čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki ga Kinoatelje organizira v sodelovanju s številnimi partnerji iz Slovenije ter dežele Furlanije-Julijske krajine in se bo med 16. in 22. oktobrom odvijal v Novi Gorici, Gorici, Trstu, Ljubljani, Špetru, Vidmu in letos prvič tudi v Mariboru. Festival je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Poslanstvo festivala ostaja nespremenjeno: skozi medij filma kritično interpretirati družbo, v kateri živimo ter ob tem spodbujati in razvijati odprto, izzivalno in inovativno čezmejno filmsko krajino, kjer se v neposrednem dialogu srečata ustvarjalec in gledalec.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite na kateri izmed naših postojank, prav posebej vabljeni na goriško čezmejno druženje, kjer bo v četrtek, 19. 10. ob 20.00 v SNG Nova Gorica potekala svečana podelitev nagrade Darko Bratina in Prvih Poletov, sledila pa bo slovenska premiera filma Blagine lekcije (2023).

Letošnji osrednji gost festivala in prejemnik nagrade Darko Bratina 2023 je bolgarski režiser, scenarist in producent Stefan Komandarev. Pod njegovim mentorstvom bo v goriški Hiši filma v sredo, 18. 10. med 10.00 in 13.30 potekala brezplačna mojstrska delavnica, na katero se je potrebno predhodno prijaviti na tej povezavi.

Na festivalu bo predstavljen izbrani opus sedmih del, tudi njegov najnovejši film Blagine lekcije (2023), ki skupaj s celovečercema Smeri (2017) in V krogu (2019) tvori trilogijo, s katero Komandarev razgalja najbolj pereče teme sodobne družbe (položaj delavcev, starejših, pribežnikov). Te seveda še zdaleč niso nevralgične točke zgolj sodobne Bolgarije. Na mojstrski delavnici bo na ogled dokumentarni film Mesto negovalk (2011) o mestu Varšec na severozahodu Bolgarije, kjer ženske služijo denar kot negovalke oz. »badante« v Italiji. Ogled filma bo pospremila predavateljica ter raziskovalka
prof. dr. Katja Mihurko Poniž, dobra poznavalka zgodovine aleksandrink, ki so na prehodu prejšnjega stoletja z Goriške s trebuhom za kruhom odhajale v Egipt.

Še z enim dokumentarnim filmom, Abeceda upanja (2004), pa bomo v nedeljo, 22. 10. tudi zaključili letošnjo festivalsko edicijo v Špetru

V sodelovanju z Združenjem armenskih direktorjev fotografije bomo s projekcijami dolgo- in kratkometražnih filmov in razstave obeležili 100 let armenskega filma. Pridružila se nam bosta armenski režiser Harutin Hačatrian, prejemnik nagrade Darko Bratina 2009 ter armenska producentka Tatevik Manukjan. Otvoritvena festivalska projekcija bo v ponedeljek, 16. 10. v tržaškem Gledališču Miela na ogled ponovno postavila Kačatrianov film Meja (2009), ki se dogaja na armensko-azerbajdžanski meji in preizprašuje preseganje čustvenih, moralnih in psiholoških meja. Film bo glede na aktualne dogodke v Gorskem Karabahu in prisotnost armenskih gostov tudi priložnost za poglobljeni pogovor o večdesetletnem sporu med državama in geostrateških interesih na tem področju.

Ob tem bo diskusijo obogatil bolgarski novinar in pisatelj Dimiter Kenarov s svojim predavanjem Novi red, stare meje o tem, koliko naše spremenljivo dojemanje meja in samega časa vpliva na družbeni in politični red. O tem bo predaval tudi v torek, 17. 10. ob 16.30 v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Isti dan bo tam sledila še premiera zadnjega Hačatrianovega filma Trije grobovi umetnika (2023), s katerim v soboto, 21. 10. potujemo v Maribor.

V duhu širitve programa ob pripravah na Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 predstavljamo italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja, eno večjih presenečenj letošnjega Berlinala, kjer je s celovečernim prvencem Disco boy (2023) osvojil srebrnega medveda. Italijanska pisateljica in novinarka Christina Battocletti je Abbruzzeseja označila za vizionarja, za katerega je film “orodje za razbiranje družbenega razvoja, ki ga njegova filmska umetnost v vrtincu sveta zaznava mnogo pred racionalnostjo«. Večkrat nagrajeni film Disco Boy bo v četrtek, 19. 10. s projekcijo v Kulturnem domu Nova Gorica doživel tudi slovensko premiero. Že dan kasneje bo Disko Boy (2023) kot del programa Liffe pred Liffom gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu, v soboto, 21. 10. se seli še v Italijo, natančneje v videmski kino Il Visionario.

S programom kratkih filmov in predavanjem se bomo poklonili tudi dvema kultnima cineastoma Maku Sajku in Vittoriu de Seti. Gre za nekonvencionalna filmska umetnika in neodvisna ustvarjalca, ki sta vselej preizkušala meje filmskega jezika in ustvarila filmsko zapuščino, v katero bomo še dolgo uperjali pogled. S svojimi deli sta prehitevala svoj čas in odpirala teme, ki so aktualne še danes. V sredo, 19. 10., se filmska karavana seli v Ljubljano v Slovensko kinoteko.

»Več zgodb, manj mej« je zgovoren slogan sekcije Prvi Poleti, pod okriljem katere se predstavljajo sveži in inovativni kratki filmi najrazličnejših žanrov in form, ki premikajo meje tako v vizualnem kot pripovednem pogledu. V treh sklopih (Uradni tekmovalni program, Kino eklektika: Življenje ali smrt in Pod carinikovim oknom), ki jih je kurirala Sandra Jovanovska, bo na različnih lokacijah obeh Goric na ogled približno 50 filmov iz kar 14 držav. Prvi Poleti so tudi letos ponudili priložnost za študente Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in Univerze v Vidmu – Dams Cinema, da se preizkusijo v vlogi mladih kuratorjev in predstavijo dela sovrstnikov, za katera menijo, da so najbolj izrazito zaznamovala aktualno čezmejno študentsko produkcijo. Letos prvič pa se bodo predstavili tudi mlajši filmarji, srednješolci z Gimnazije Nova Gorica in srednje šole CHS iz Beljaka. Program teh bo predstavljen na novogoriški Mostovni.

V režiji umetne inteligence pa smo poimenovali razstavo in predavanje, ki ga bo v petek, 20. 10. ob 18.00 (Galerija Tir/Mostovna, Nova Gorica) izvedel danski avtor Jeppe Lange. Na osnovi svojih del Abyss in Ripples bo predstavil  uporabo umetne inteligence kot ustvarjalnega orodja v kontekstu filmskega ustvarjanja.

V četrtek, 19. 10. ob 17.00 (Xcenter, Nova Gorica) bodo na okrogli mizi svoje videnje o filmu kot sredstvu za razumevanje in refleksijo (sodobne) družbe predstavili Stefan Komandarev, Harutin Hačatrian in Giacomo Abbruzzese, pogovor bosta moderirala novinarja Patricija Maličev in DImiter Kenarov.

Odkrij celoten program in obišči festivalsko spletno stran.