Peter Mettler, Kanada/Švica
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2018
MOTIVACIJA
Nagrado Darko Bratina za leto 2018 podeljujemo Petru Mettlerju za edinstveno poetiko, izgrajeno izven osrednjih tokov filmske industrije in za izjemni opus na področju neodvisnega filma, ki se že tri desetletja izmika kakršnikoli žanrski kategorizacijo tako dokumentarnega kot igranega filma.
Mettler je imetnik dvojnega državljanstva, švicarskega in kanadskega. Ta binarna (o)pozicija, ki se ji nikdar ni odrekel, mu omogoča, da ni nikoli samo znotraj ali samo zunaj tistega, kar s kamero beleži, nasprotno, historični spomin, ki se ga mnogi sodobni cineasti danes skušajo otresti kot nepotrebnega bremena, je pri njem samo še eden od vzgibov za njegovo dekonstrukcijo. Za Mettlerja je meja samo del celote, ki se sestavi vsakokrat, ko jo prečka - najsi gre za mejo z neskončnostjo, nematerialnostjo ali samo fizično mejo, ki jo sam razume kot samo še enega od premičnih mejnikov zgodovine.
BIOGRAFIJA
Leta 1958 se je v Torontu rodil švicarskim priseljencem in ima dvojno državljanstvo. Živi in ustvarja med Torontom in Zurichom ali v tišini nekdanjega hotela v odmaknjenem švicarskem kantonu Appenzell: toda večinoma je s svojo kamero na poti.
Peter Mettler je ena od vodilnih osebnosti kanadskega avantgardnega neodvisnega filma vse od osemdesetih let dalje. V več kot tridesetletni karieri je s svojim razumevanjem filmskega jezika brisal meje med žanri dokumentarca, eksperimentalnega filma, video eseja, popotniškega video dnevnika in igranega filma. Njegova filmografija je zaznamovana s poglobljenim raziskovanjem procesa akumuliranja znanja človeštva in z njim povezanega razumevanja resničnosti, ki jo vidi in doživlja skozi kamero. Z izjemnim občutkom za audio-vizualno zapisovanje stanja stvari v svetu pogosto prikazuje različna filozofska preizpraševanja o odnosu med živo in neživo naravo, med človekom in religijo, njegovo percepcijo sveta ter (ne)mogočem amalgamu med znanostjo in umetnostjo, ki ju po njegovem mnenju povezujeta predvsem človeška radovednost in kreativnost. Kot izrazit podpornik neodvisnega ustvarjanja je sodeloval s številnimi filmskimi ustvarjalci, umetniki in glasbeniki med katerimi so Atom Egoyan, Fred Frith, Robert Lepage, Andreas Züst, Edward Burtynsky, Jennifer Baichwal in Michael Ondaatje. Njegovi filmi in sodelovanja so utrdili njegovo edinstveno pozicijo med filmom in ostalimi disciplinami, ki jih je udejanja na področju filmskega miksanja v živo, performansi zvočnega miskanja, fotografije in inštalacij.
Njegova profesionalna pot je celo za kanadske standarde nenavadna. Scissere (1982), njegov prvi večji film (posnel ga je v času študija na Ryerson Polytechnical Institute), igrani a že globoko eksperimentalni, je kolaž mikro zgodb o shizofreniji, zasvojenosti in samoti, ki je tako navdušil stroko, da je postal prvi študentski film, ki je bil sprejet v program Toronto’s Festival of Festivals (današnji TIFF, Mednarodni filmsi festival v Torontu)). To je bil povod, da so sicer pregovorno konzervativni kanadski producenti verjeli tudi v njegova naslednja projekta, ki sta bila izrazito nekomercialna: The Top of His Head (1989), Tectonic Plates (1992). V tistem obdobju se je Mettler že vzpostavil kot eden bolj zaželenih direktorjev fotografije v Kanadi, zato je v tej vlogi pogosto sodeloval pri prvih filmih Atoma Egoyana in Bruca McDonalda.
Sledijo filmi Picture of Light, Gambling, Gods and LSD, Petropolis, The End of Time in najnovejši, Becoming Animal, ki so dokončno utrdili njegov status edinstvenega filmskega premišljevalca o nepreseženem binomu: o paradoksih narave in njenih meja ter tehnologiji, ki skuša te meje preseči.
V GG&LDS prepotuje tri kontinente, da bi razumel kaj vse je človek pripravljen storiti, da bi dosegel stanja transcendence – sooči nas z zuriškimi džankiji, igralniškimi in seksualnimi guruji Las Vegasa pa tudi z mamljivo duhovnostjo vzhodnjaških religij. Njegova kinematično razmišljanje se izkaže za vizionarno še pred tem, v dokumentarcu Picture of Light, v katerem skuša v objektiv kamere uloviti auroro borealis, rekoč, da živimo v času, v katerem se zdi, da naravni pojavi ne obstajajo, če jih ne zabeležimo na video nosilcih. V tem primeru ne gre za narcisizem avtorja, temveč za skepticizem do lastnega poklica lovca na podobe. Medtem ko v subarktični regiji Kanade obrača kamero v nebo iščoč severni sij (film Picture of Light), že razmišlja o tem, ali ppreteklost, sedanjost in prihodnost soobstajajo in ali bo največjim strokovnjakom atomske fizike v zuriškem Cernu s pomočjo hadronskega trkalnika uspelo najti »božji delec« (film The End of Time)? In kaj to pomeni za prihodnost človeka? V skoraj enournem hipnotičnem helikopterskem preletu podob in zvoka zabeleži brezhibno dehumanizirano koreografijo največjega industrijskega in energetska projekta, ki nepovratno intervenira v kanadsko pokrajino in ki uničuje v imenu samo enega: naftnega kapitala (film Petropolis: Aerial Perspectives on the Alberta Tar Sands). V najnovejšem filmu Becoming Animal, ki ga je posnel skupaj z režiserko Emmo Davie se poda na senzualno raziskovanje v živalskega v nas; skupaj z filozofom Davidom Abramom skuša razumeti kaj se je zgodilo z našim odnosom do divjine. Bomo meje, ki so nam jih v naše sobivanje z naravo iz katere smo izšli, vsilili jezik, tehnologija in film sam, še lahko presegli? Je vrnitev še mogoča?
Mettler je vizionar, poet in filozof, ki ga zanima raziskovanje sveta onkraj fizičnega in fotografskega – vsega tistega torej, kar skuša film v svoji stoletni tradiciji notorično zaobjeti. Čudenje, ki ga omogoča filmska kamera, je po Mettlerju pravzaprav izpoved ljubezni do človeka, zavedanje, da smo in ostajamo tako zelo odvisni eden od drugega. In Mettlerjevi filmi govorijo predvsem o tem.
IZBRANA FILMOGRAFIJA
Lancalot Freely (1980)
Scissere (1982)
Eastern Avenue (1985)
The Top of His Head (1989)
Tectonic Plates (1992)
Picture of Light (1994)
Balifilm (1996)
Gambling, Gods and LSD (2002)
Petropolis: Aerial Perspectives on the Alberta Tar Sands (2009)
The End of Time (2012)
Becoming Animal (2018)
