NAGRADA SKOZI ČAS 2021 - FRANCO GIRALDI
petek, 6. avgust, ob 21.00
Trg Evrope, Nova Gorica/Gorica
V sklopu Letnega kina Silvana Furlana smo sklepni večer serije filmskih projekcij pod zvezdami posvetili dragemu prijatelju, režiserju Francu Giraldiju, prejemniku nagrade Darko Bratina 2011. Na Trgu Evrope / Piazza della Transalpina, stičišču obeh Goric smo se velikemu režiserju poklonili s projekcijo filma Meja (1996).
Franco Giraldi, rojen v Komnu leta 1931 slovenski materi in očetu iz Istre, je na lastni koži izkusil kompleksnost obmejnosti. Izbral je Trst za svoje mesto in potem odšel v Rim, kjer je svojo izkušnjo mojstrsko prenesel v številna dela svojega bogatega filmskega opusa. Različni režimi skozi zgodovino pogosto prisilijo mejne identitete, da se asimilirajo politično močnejši, ne da bi imele možnost ostati to, kar preprosto so. Vprašanje obmejne identitete je Giraldi spoštljivo in hkrati osebno izrazil prav v trilogiji – Rdeča vrtnica (1973), Šolsko leto (1977) in Meja (1996).
»Na meji lahko vse postane lepo v smislu pluralizma in vse lahko postane strašno v smislu izključevanja raznovrstnosti. Ko se posameznika poskuša etiketirati z nacionalnostjo, vero ali enoznačnim poimenovanjem, je storjena strašna napaka pri neskončno možnih opredelitvah, ki sestavljajo identiteto na meji.« (iz intervjuja s Francom Giraldijem v knjigi Luciana De Giustija Franco Giraldi, lungo viaggio attraverso il cinema)
Film je bil predvajan v italijanščini s slovenskimi podnapisi. Zahvaljujemo se kinoteki Cineteca del Friuli, ki hrani filmsko kopijo.
Projekcija je preddogodek festivala Poklon viziji in del programa Letnega kina Silvana Furlana, ki ga organizirata Kinoatelje in Kulturni dom Nova Gorica pod okriljem Mestne občine Nova Gorica. Dogodek je del programa Evropske prestolnice kulture.
Program večera
Meja
Franco Giraldi, Italija, 1996, 110 min.
Gre za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev: prvi leta 1916 kot habsburški častnik dezertira; leta 1941 se drugi, poročnik italijanske vojske, vrne na svoj rojstni otok. Film obravnava vprašanje identitete kot nekaj nasilno vsiljenega.
FRANCO GIRALDI, GLASNIK MEJE
Aleš Doktorič
Franco Giraldi je bil človek blagega in toplega značaja. Rodil se je v Komnu na Krasu, vzljubil je povojni Trst, v Rimu pa stopil za kamero kot režiser špageti vesternov in kasneje rahločutnih del, ki so raziskovala večplastno identiteto na meji.
Franco se je lani tiho umaknil, a za njim ostaja vidna sled tudi med Slovenci in Italijani ob meji. Prijatelju, kritiku in mojstru filma iz našega čezmejnega prostora smo se 6. Avgusta 2021 simbolno poklonili s projekcijo filma Meja na stičišču obeh mest Gorice in Nove Gorice na Trgu Evrope. Kinoatelje pa je že leta 1994 odvrtel hommage z njegovimi filmi na 9. Film video monitorju v Gorici, tedaj vsakoletnem pregledu slovenskega avdiovizualnega ustvarjanja. Sledila so leta rednega srečevanja, tako pri Kinoateljeju, ki mu je leta 2011 podelil nagrado Darko Bratina. Poklon viziji, kot tudi pri goriški Nagradi Sergio Amidei, kjer je sodeloval kot član žirije.
Franco se je že v svojem drugem kratkem filmu, Kras (1960), zavzel za pomiritev med Slovenci in Italijani in s tem otvoril eno temo svojega navdiha. Z ekranizacijo Šolsko leto (1977) je priklical avstro-ogrski Trst v ključnem letu 1913, pred prvim brodolomom Evrope. Snemanja so potekala tudi v Gorici, v ulici Raštel pod gradom. Njegova programska sinteza pa je celovečerni film Meja (1996), v katerem se različne generacije protagonistov v vojni soočajo s pojmom meje in skušajo prerasti narodna nasprotja z izbiro človeške solidarnosti.
Hvala, Franco.
