SLOITA

San Gottardo

Švica, 1977, 16 mm, barvni, 90'

na sporedu: Gorica - slavnostni večer, 26/11/2015

 

režija   Villi Hermann
scenarij   Villi Hermann, Eve Martin
fotografija   Renato Berta (igrani del), Hans Stürm (dokumentarni del)
montaža   Rainer M. Trinkler, Elisabeth Wächli
komentar   Villi Hermann (dialogi: André Puig, Giovanni Orelli, Peter Zeindler)
igrajo/nastopajo   Hans Dieter Zeidler (Alfred Eschler), Maurice Aufair (Louis Favre), Roger Jendly, Giairo Daghini, Michèle Gleizer (socialistični revolucionarji), Didier Flamand, Michel Cassagne (francoski inženirji), Ingold Wildenauer, Norbert Schwientek, Alex Freihart, Klaus-Henner Russius, Klaus Knut, Jürgen Cziesla, Mathias Gnädinger, Rudolf Ruf, Knut Hint (nemški inženirji), gledališka skupina Kolektiv (Colletitivo) iz Parme (člani so italijanski emigranti), Dimitri (potujoči pevec), prebivalci krajev Chironico in Andermatt, delavci z gradbišča avtoceste pri San Gottardu
produkcija   Filmkollektiv Zürich in Villi Hermann
distribucija   Filmcoopi Zürich, Imagofilm Lugano
jezik   italijanščina, nemščina, francoščina
podnapisi   slovenski

 

Film je svetovno premiero doživel na canskem festival leta 1977. Istega leta je v Locarnu prejel srebrnega leoparda, posebno nagrado žirije, na festivalu v italijanskem Sorrentu pa nagrado De Sica.

 

Film vzporedno predstavi potek del na gradbiščih dveh velikih predorov pod masivom San Gottardo: izkopa železniškega (v letih 1872 -1882) in avtocestnega predora (dela so se začela 1969). To je film o migracijah delavcev. Preko likov, kot sta na primer Alfred Escher – ustanovitelj bančne ustanove Credit Suisse in Železniškega podjetja iz San Gottarda – ter Louis Favre – koncesionar predora –, nam film predstavi švicarsko zgodovino 19. stoletja. Ob tem pa gledalcu ponudi tudi vpogled v vsakdanjik življenja emigrantov in ga seznani z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi, na primer s tem, da je stavkajoče delavce izpod San Gottarda (stavkali so v kraju Goeschenen, in sicer leta 1875),  nasilno razgnala policija. Izpostavijo se torej tisti problemi, ki so bili skupni obema izkopoma in obema dobama, pa naj je njihova narava ekonomska, družbena ali politična. Film se artikulira na dveh pripovednih ravneh: prvo predstavlja zgodovinska rekonstrukcija (to izpelje z uporabo t.i. »tableaux vivants«, oživljenih podob) delovnega procesa ob izkopu prvega predora, druga pa preko dokumentarističnega pristopa sledi izgradnji avtocestnega predora.